Največja žival na zemlji- sinji kit
Sinji kit
Preverite...
Hrani se skoraj izključno z drobnimi rakci, ki jim rečemo tudi kril, ki jih preceja iz vode z vosmi. Poje lahko tudi do 8 ton hrane na dan. Pri lovljenju hrane se potopijo in to tudi do 500 m v globino.
Barva
Sinji kit je dobil ime po svoji barvi, a moder izgleda le pod vodo. Na gladini je njegova barva sivo-modra. Njihov spodnji del telesa pa ima dostikrat rumenkast odtenek, zaradi vseh mikroorganizmov, ki živijo na njegovi koži.
Socialno življenje
Sinji kiti so v večini samotarji, zato živijo sami ali v parih. V večje jate se združujejo le občasno ob migracijah. Med seboj komunicirajo z nizkofrekvenčnimi zvoki, ki se jih sliši na kilometre daleč (v dobrih pogojih tudi do 1.600 km daleč). Oglašanje uporabljajo tudi za eholokacijo – določanje svoje lokacije in lokacije drugih.
Migracije
Sinji kiti naseljujejo večino oceanov. Med sezono hranjenja (poleti) se selijo v hladnejše polarne vode, med sezono parjenja (pozimi) pa v toplejše tropske. Njihove selitve so lahko dolge tudi več tisoč kilometrov in trajajo do 4 mesece. Med selitvijo kiti po navadi ne jejo in živijo le od telesne maščobe.
Starejši kiti in breje samice se običajno selijo prvi in najdlje, zaradi njihovih izkušenj in obilice telesne maščobe, zaradi katere lažje prenašajo mrzla polarna morja od mlajših kitov.
Parjenje
O parjenju sinjih kitov se še ne ve veliko. Samice, ki zrastejo večje od samcev, rodijo živega mladiča vsaki 2 do 3 leta. Brejost traja med 10 in 12 meseci. Rodi se živ, 8 metrov dolg mladič, ki tehta okoli 3 tone in se že takrat uvršča med največje prebivalce na Zemlji. Takoj po rojstvu ga mama zrine do površja, da zajame prvi vdih zraka, pri tem pa ji dostikrat pomagajo tudi druge samice. Prvo leto živi izključno od maminega mleka (600 litrov na dan) in vsak dan pridobi okoli 90 kg. Sinji kiti spolno dozorijo med 8. in 10. letom starosti.
Ogrožena vrsta
Ocenjujejo, da je na svetu med 10.000 in 25.000 sinjih kitov. Gre za ogroženo vrsto in so na rdečem seznamu Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN). V prejšnjem stoletju so jih blizu izumrtja pripeljali lovci na kite. V prvi polovici 20. stoletja so za pridobivanje kitove masti pobili okoli 360.000 sinjih kitov. Zaščiteni so vse od leta 1966, a si je vrsta od takrat le malo opomogla.
Še nekaj zanimivih dejstev:
Usta sinjega kita so tako velika, da bi vanje lahko spravili celo nogometno moštvo.
Srce sinjega kita je veliko kot avtomobil.
Največja kopenska žival, slon, ne doseže niti teže jezika sinjega kita.
Sinji kiti se uvrščajo med sesalce. To pomeni, da čeprav živijo v vodi morajo priti na površje po zrak. Pri tem uporabljajo luknjo na vrhu telesa, ki lahko pri izdihu prš vode ponese tudi 9m nad gladino morja (in ima skrajno neprijeten vonj). Skozi to luknjo bi zlahka zlezel dojenček.
Njihove žile imajo presek kot veliki krožniki.
Vir: internet
0 komentarji :
Objavite komentar