Titanik v kino privabil največ gledalcev
Titanik
Film
Padec v tujini ni bil tako velik
"Sigurno smo tukaj nekaj posebnega," razmišlja Simon Popek, pomočnik direktorja kulturno-umetniškega programa Cankarjevega doma. "Če pogledamo ostala evropska mesta – pa ne samo Pariza in Londona. Lahko se obrnemo k vzhodni Evropi – k Pragi, Bratislavi, baltskim državam ... Tam ljudje še hodijo v kino." Ker je mogoče danes filme gledati še kako drugače, je njihova obiskanost nekoliko padla povsod. Ampak takšnega padca, kot je bil pri nas, ni bilo. "Če je bil včasih standard, da uspešen hollywoodski film pritegne od 60 do 80 tisoč obiskovalcev, jih zdaj pritegne mogoče 15 tisoč. 15 tisoč je že uspeh. Večina ima tam po 5, 6 tisoč gledalcev. Celo Vojna zvezd, ki povsod po svetu podira rekorde, pri nas verjetno ne bo premagala meje 100 tisoč gledalcev. Ne spomnim se, kdaj je sploh zadnji film prestopil to mejo. Včasih pa so ga tudi slovenski. Recimo Petelinji zajtrk." Ta je imel pred devetimi leti 183.269 gledalcev. Leta 2014 (podatkov za 2015 še ni) pa je bil najbolj gledan film – animacija Rio 2. In imel je samo 66.142 gledalcev.
Medzvezdje
Kulturo obiskovanja kinematografov je treba ljudem najprej privzgojiti, nato pa jo spodbujati in negovati. Če se kinematograf več ne trudi pridobiti gledalce, je teh počasi vse manj. (Foto: Blitz)
Ko nekateri zaspijo …
Tako strm padec, kot se je zgodil pred nekaj leti, smo enkrat že videli. Ob osamosvojitvi. Distribucijski kanali so prej potekali prek Beograda in dokler jih niso prevzeli naši distributerji, v kinu nekaj časa ni bilo vseh svetovnih uspešnic. Ljudje torej kinu ne obrnejo hrbta samo zato, ker lahko večino filmov pogledajo tudi udobno zleknjeni pred računalnikom ali televizijo. Pri nas je šlo za splet več dejavnikov, meni Janko Čretnik iz podjetja za distribucijo Fivia Cenex. Tudi to, da je naš največji prikazovalec filmov zaspal. "Bilo bi zelo dobrodošlo, če bi imel ljubljanski Kolosej konkurenco," pravi. "To, kako dobro mu gre, vpliva na gledanost po celi državi. Mediji več pišejo o filmih, ki se dobro odrežejo v prestolnici, in to spodbudi gledanost povsod drugod." Vrh tega obiskovalci ljubljanskega Koloseja predstavljajo kar 30 odstotkov vseh slovenskih gledalcev. Na drugem mestu je celjski Cineplexx z 12 odstotki. Zato se že to, da jih je naenkrat manj, drastično pozna na številki za celo državo.
Za gledalce se je treba truditi
Tudi zato, ker je konkurenca zaspala, se je ekipa ljubljanskega Kina Bežigrad temu odločila vdahniti novo življenje. "Ni dovolj, da film samo pokažeš," je prepričan vodja Denis Vehabović. "Bistveno je, da skrbiš, da se gledalec vedno dobro počuti. Pri tem ne smeš zaspati. Mi veliko delamo na tem, da je pri vsakem filmu še neko dogajanje zraven. Da damo ljudem nekaj več." Organizirati moraš doživetje, ki je boljše od tega, da film pogledaš na računalniku ali televiziji. "Saj vsak nekaj gledalcev pritegne sam po sebi. Če jih želiš več, pa moraš nekaj narediti. Tako smo pri Vojni zvezd oblekli človeka v Dartha Vaderja in ga poslali v center mesta. Video je imel 60 tisoč ogledov. Potem smo šli z njim na oddajo Svet na Kanalu A in ta dan smo dobili okoli 400 rezervacij za vstopnice. Odločili pa smo se tudi recimo, da pred filmi ne vrtimo reklam, znižali smo cene vstopnic in kokic."
Gremo mi po svoje 2 - 13
"V državah, kjer je domača filmska industrija bolj razvita, so tudi rezultati gledanosti vseh filmov veliko boljši. Če domači film dela rezultate, potem vsi filmi delajo rezultate," pravi distributer Janko Čretnik. (Foto: Arhiv filma)
Najprej zastarela tehnologija - nato še spor
Ko se je leta 2001 odprl Kolosej, smo imeli nekaj let Slovenci zlato dobo obiskanosti kinematografov. Ta je bila do 2005 po več kot milijon in pol gledalcev na leto. Danes je malo več kot 550 tisoč. Padec je bil tudi posledica tega, da smo zaspali pri tehnologiji, pove Čretnik. "35-milimetrski trak se je umaknil in prišle so digitalne kopije, naši prikazovalci pa na to niso bili pripravljeni." To se je potem uredilo. "Ampak nato je velik padec povzročil še spor med Kolosejem in Blitzem (drugim podjetjem za distribucijo filmov op. a.). Tukaj je Blitz precej zaslužen za tak padec." In če ne bi posredoval Cankarjev dom, bi bilo tako kot po osamosvojitvi. Nekaj časa bi bila Ljubljana edina prestolnica na svetu, kjer v kinematografih ne bi vrteli največjih uspešnic, kot sta bili Medzvezdje ali Hobit. "Šlo je za nenavadno situacijo," se spominja Popek. "To ni normalna situacija, da kulturni center vrti blockbusterje. Čisto konkretno je bilo pri Medzvezdju v enem tednu treba gledalce, ki sicer ne hodijo gledati filme v Cankarjev dom, obvestiti, da si ga sedaj tu lahko ogledajo." Pa še prostora, da bi ga vrteli več kot teden dni, ni bilo. "Takrat so bili Ljubljančani prisiljeni hoditi takšne filme gledati v Kranj." In mnogi so si enostavno poiskali druge načine zabave.
Clint Eastwood
Nekateri kinematografi so začeli tudi podcenjevati občinstvo. Nehali so vrteti kvalitetno hollywoodsko produkcijo, kot so filmi Clinta Eastwooda. (Foto: Reuters)
Pomembno je vzgajati in spodbujati
Slovenski komercialni kinematografi so tudi začeli svoje občinstvo podcenjevati, meni Popek. "Ker zadnjih pet ali deset let v multipleksih ne samo, da ni bilo evropskih filmov ali filmov ameriške neodvisne produkcije. Tudi kvalitetnega Hollywooda ni bilo več. Nisi več videl filma Clinta Eastwooda in podobnih hollywoodskih režiserjev. Dejansko je šlo za poneumljanje." Poudarja, da gre sploh pri zahtevnejšem filmu vedno tudi za proces nenehnega vzgajanja ljudi, da lahko v njem sploh uživajo. Otroke pa je treba vzgojiti, da kino sploh vzljubijo. "Mi starejši si tega več ne znamo predstavljati. Za nas je bil kino edini način, da si videl film. Danes pa – če jaz sina ne bi vozil v kino, on niti ne bi vedel, da obstaja." Enako je treba že otrokom privzgojiti spoštovanje do avtorskih pravic, dodaja Čretnik. "Imamo pa to, da učitelj v šolo prinese dvd s piratsko kopijo filma." In privzgojiti bi morali tudi zavedanje, da je treba podpirati ustvarjalce. "V državah, kjer je domača filmska industrija bolj razvita, so tudi rezultati gledanosti vseh filmov veliko boljši. Če domači film dela rezultate, potem vsi filmi delajo rezultate," poudarja distributer. Primer so francoska, češka, poljska kinematografija. V teh državah spoštujejo svoje ustvarjalce in si želijo, da bi ti ustvarjali čim bolj plodovito. Zato je tam filmska kultura bolj razvita in ljudje toliko raje gledajo čisto vse filme. Pri nas pa so najbolj priljubljeni tisti za otroke in mladino. Sploh animacije. Od osamosvojitve do leta 2014 so bili najbolj gledani naslednji filmi:
Jurski park
Najraje imamo filme za otroke in mladino, sploh animirane. In pa epopeje, kot sta Jurski park ali Troja. (Foto: Arhiv filma)
1. Titanik (1998) - 411.373 gledalcev
2. Avatar (2009) – 252.646 gledalcev
3. Gremo mi po svoje (2010) – 208.646 gledalcev
4. Smrkci (2011) – 208.180 gledalcev
5. Ledena doba 3 (2009) – 205.108 gledalcev
6. Troja (2004) – 187.507 gledalcev
7. Petelinji zajtrk (2007) – 183.269 gledalcev
8. Ledena doba 4 (2012) – 182.168 gledalcev
9. Harry Potter in kamen modrosti (2001) – 174.014 gledalcev
10. Jurski park (1993) – 167.728 gledalcev
Titanik je res velika uspešnica in skoraj ni človeka, ki ne bi poznal tega filma. Je pa zelo žalostna zgodba.
O meni Alexy
0 komentarji :
Objavite komentar